Kdo, kaj sta ICANN in IANA? Kako sta povezana z internetom, domenami, ip naslovi….?


 

 

 

Internet Corporation for Assigned Names and Numbers ali krajše ICANN je mednarodno organizirana, neprofitna organizacija, ki je odgovorna za dodelitev prostora IP naslovov, dodelitev protokola identifikacijske oznake, gTLD in ccTLD domenskega sistema za upravljanje, funkcije root sistema za upravljanje.

Namen ICANNa je ohranjanje delovanja internetne stabilnosti.

ICANN toraj usklajuje funkcije IANA (Internet Assigned Numbers Authority), ki so tehnične funkcije pomembne/nujne za nadaljne delovanje DNS-ja (Domain Name System).

Naloge IANN-a vključujejo:

  • usklajevanje, dodelitev tehničnih parametrov protokola, vključno z upravljanjem naslov in usmerjanje parametrov (ARPA) vrhnje domene.
  • administracijo določenih obveznosti povezanih z internetnimi DNS root področji (root zone) > kot so gTLDji in ccTLDji.
  • dodeljevanje internetnih številčnih virov, ki vključuje tudi koordinacijo IP naslovov.

Poenostavimo vse zgoraj napisano;

Da bi dosegli željeno osebo preko interneta morate napisati njen nasov – ime ali številko. Ta naslov mora biti edinstven, da računalnik lahko ve, katero osebo iščete in kje jo najti. ICANN koordinira te posebne številke preko celega sveta. Brez teh številk ne bi imeli svetovnega interneta.

SLIKA;  https://whois.icann.org/en/dns-and-whois-how-it-works

  1. vpišemo željeni naslov spletne strani, ki jo želimo obiskati. Ta naslov (domensko ime) je edinstveno.
  2. Domensko ime je poslano na strežnik, ki prevede to ime v številko – IP naslov.
  3. Tem imenom in številkam pravimo tudi posebni identifikatorji in vsebujejo posebne protokole, ki omogočajo, da se računalniki lahko pogovarjajo med seboj ter se razumejo.
  4. Funkcija IANA (ki jo upravla ICANN) je zagotovitev, da pridete preko vseh teh številk in protokolov na pravo mesto, ki ste ga iskali.

Standardizacija internetnih protokolov je bistvena za zagotovitev, da bo internet še naprej deloval ter, da bodo komunikacijski sistem med vsemi, ki uporabljamo različne opreme, še vedno delovali.
Domenska imena ter interntne številke so posebne oblike parametrov protokola, seveda pa je še ogromno ostalih protokolov, ki zahtevajo koordinacijo in morajo biti globalno edinstveni.

Poglejmo si nekatere parametre protokola:

  • številke vrat (port), npr. 80
  • jezikovne značke, npr. fr, en…
  • HTTP statusi kode, napr. 404
  • medijski tipi, napr. formati – video, slike…

Internetne protokole ustvarja in določi IETF (The Internet Engineering Task Force), ti se odražajo v osnutkih dokumentov imenovanih RFC, RFCji opisujejo komunikacijski mehanizem, v uporabi, ali predlagani za uporabo, za internetne protokole, IANA jih pregleda, določi kje morajo biti protokoli nameščeni v registrih, ki jih ohranja/vzdržuje ICANN.

.ARPA (Address and Routing Parameter Area) domena se uporablja izključno za tehnično infrastrukturne namene – napr. protokole, ki zahtevajo neko obliko operativne infrastrukture v sistemu domenskih imen (pot za pretvorbo IP naslova v domensko ime).

Nekaj primerov .arpa domene:

  • arpa = za pretvorbo IPv6 naslovov v internetna domenska imena
  • arpa = za pretvorbo E.164 številk v internetne URLje

Več: https://www.iana.org/domains/arpa

Bližje si oglejmo funkcijo dodeljevanje internetnih številčnih virov, predvsem nalog iz zadev, ki se bolj tičejo naslovov ter domen:

IP naslovi: IPv4 in IPv6

Internet deluje tako, da za pretok podatkov med napravami le-te uporabljajo sistem enotnih identifikatorjev imenovanih IP naslovi.
Poznamo IPv4 in IPv6.

RIR (Regional Internet Registries)

Pet regionalnih internetnih registrov, ki temeljijo na članstvu in delujejo v različnih regijah:

  • ARIN (American Registry for Internet Numbers)
  • LACNIC (Latin America and Caribbean Network Information Centre)
  • AFRINIC (African Network Information Center)
  • RIPE NCC (Réseaux IP Européens Network Coordination Centre)
  • APNIC (Asia Pacific Network Information Centre)

SLIKA: https://www.ripe.net/participate/internet-governance/internet-technical-community/the-rir-system

  • Upravljajo in registrirajo IP številske prostore znotraj določenega območja.
  • Zagotavljajo globalne internetne vire in povezane storitve (IPv4, IPv6 in AS številčne vire) članom njihove storitve v regiji.
  • Vsaka RIR skupnost sodeluje v procesu razvoja pravil. Globalna pravila so toraj konsenz vseh petih regionalnih registrov preden se pravila ratificirajo, nato jih ICANN iplementira.

ICANN je odgovoren za vzdrževanje evidence o dodeljenih in nedodeljenih blokov IPv4, IPv6 naslovov in ASN; je odgovoren za dodeljevanje velikih blokov teh naslovov petim RIR glede na globalno politiko.

Več o domenah

GNSO (Generic Names Supporting Organization) in ccNSO (Country Code Names Supporting Organization) razvijata pravila povezana z večino vrhnjih domen.

DNS (Domain Name System) je hiearhičen. Vsaka “pika” predstavlja nov nivo v hiearhiji.

SLIKA: https://archive.icann.org/en/meetings/saopaulo/presentation-dns-conrad-07dec06.pdf

Na vrhu lestvice je root, ta vsebuje informacije o TLDjih (gTLDji in ccTLDji).

Za delovanje DNSja morajo obstajati (biti vpisani) strežniki, ki se odzivajo na poizvedbe ter sprožijo prevod med domenskim imenom in vrednostjo povezano s tem imenom.
Takšni strežniki se imenujejo root servers.

Glede na vzpostavljeno politiko in postopke se ICANN obnaša kot globalni koordinator DNS roota ter je odgovoren za:

  • Ocenjevanje in priporočanje za odobritev, ustvarjanje, ali spremembe TLDjev v rootu.
  • Preverjanje zahtevanih sprememb v območju root, ki se izvajajo in za izvajanje sporočil prosilcu.
  • Vrednotenje zahtev za spremembe v območju root, da se zagotovi, da so v skladu s sedanjimi politikami in postopki.
  • Posodabljanje podatkov v podatkovni bazi root območja (vključno s podatki, objavljeni v “WHOIS” storitvi), da odražajo spremembe v podatkih, povezanih s TLD.
  • Upravljanje Key Signing Key (KSK) za root območje, ki je osrednjega pomena za izvajanje varnosti DNS uporabljajoč izboljšave na DNSSEC protokolu.

IANA:

  • Poleg upravljanja z DNS root cono, IANA vodi tudi register .int, in .arpa območje;
  • IANA ima pravico usklajevati globalni IP oziroma AS številski prostor, dodeljevanje teh RIRom; IANA tako predstavlja glavno skladišče za številne registre in imenske protokole.

Viri:

http://www.iana.org/about
http://www.iana.org/domains/arpa
https://www.icann.org/resources/pages/welcome-2012-02-25-en

https://www.ripe.net/about-us/what-we-do
https://icannwiki.com/Internet_Assigned_Numbers_Authority#cite_note-2

ICANN logotip slika: https://www.icann.org
IANA logotip slika: https://www.iana.org

 

Black Friday pri Žabcu

Blog_oglasek

Kaj je Black Friday?

  • Je dan po Zahvalnem dnevu (Thanksgiving Day) v Združenih državah.
  • Navadno se povezuje s pričetkom Božične nakupovalne sezone (pravijo, da če je Black Friday dober, potem bo veliko prinesla tudi Božična sezona).
  • Je najbolj prometen nakupovalni dan od leta 2005.
  • Njegovo ime originalno izhaja iz Philadelphie.

Kaj pomeni?

Obstaja več teorij:
1. Beseda naj bi predstavljala gnečo avtomobilov in pešcev, ki se je pojavila po Zahvalnem dnevu (saj se je takrat odprla nakupovalna Božična sezona).
2. Predstavlja dan, ko borza, borzni posredniki začnejo delat dobiček (borza preide iz rdečih v črne številke).
3. V 19. stoletju predstavlja finančno krizo (1865).

  • Je dneva prost dan v nekaterih državah.

Nori Black Friday pri Žabcu!

Žabci imamo Black Friday že trejtje leto zapored in tako kot vsako leto, vam samo danes (27.11.2015) ponujamo, da zgrabite izjemno priložnost za res ugoden nakup.

Gostovanje (deljeno in reseller) smo znižali za 85%

Cloud VPS strežnike smo znižali za 20%
Ti so resnično odlični, saj smo dobili Netapp storage sistem podprt s SSD diski!
S tem smo v celoti prenovili Cloud VPS ponudbo strežnikov – hitrejši in cenejši.

Domene, prav vse domene, smo znižali za 15%

Vendar, ja tudi vendar je…..zgrabi priložnost ZDAJ, saj saj Black Friday akcija velja samo za prvih 100 naročil!

Viri:
http://www.theblackfriday.com/what-is-black-friday.shtml
https://en.wikipedia.org/wiki/Black_Friday_(shopping)

 

Nekaj zanimive statistike Žabca v letu 2014

Pobrskali smo po letu 2014 in pripravili nekaj zanimive (upajmo) statistike o nas, domenah, gostovanju, klicih….

ResellerDomene

Svojo ponudbo smo povečali na več kot 270 domenskih končnic.
V letu 2014 ste lahko izbirali med 215 domenskimi končnicami.

Vesoljc

V letu 2014 smo blokirali cca. 6000 napadov mesečno, kar znese cca. 72.000 na leto.

NapadiZeleno

V letu 2013 ste na našem blogu lahko prebrali 17 člankov, v 2014 že 52, v letu 2015 (do tega članka) pa smo objavili 49 člankov.

Podpora

V letu 2014 smo v naš podporni center sprejeli 7060 klicev ter opravili 1806 “pogovorov v živo”.

fan

11. novembra 2014 smo (oz. ste) dosegli 4000 všečkov naše FB strani.
Aktivni pa smo poleg FB-ja in Twitterja postali še na: G+, LinkedIn ter Instagramu.

GA1_5

Najbolj pričakovana domena leta 2014 je bila domena .HR.
Končnico .hr tako od 27.06.2014 lahko registrirajo pravne osebe v EU, ki imajo svojo davčno številko vpisano v sistem VIES.

LOGO

V letu 2014 smo vam ponudili 6 tematskih akcij (Blackfriday, Halloween, SSL varnostni paketi, Cene domen se potapljajo, Rastemo skupaj in Brcamo cene), poleg številnih posameznih znižanj.
Naša najbolj odmevna akcija je bila Brcamo cene, ki je potekala sočasno s svetovnim prvenstvom v nogometu.

Kura

V letu 2014 ste največkrat registrirali domeno .SI (od ccTLD domen), medtem ko je največkrat registrirana nova (gTLD) domena postala .SHOES.

20

Maja 2014 smo dosegli 20.000 naročil.

Screen Shot 2015-04-29 at 13.43.19

Naš najbolj popularen projekt (ki smo ga razvili Žabci) v tujini, v letu 2014 je bil USA (UltimateShineAutos – www.ultimateshineautos.com), pri nas pa TravelStarter (travelstarter.com).

 

Ali imajo nove res domene slabši SEO in pozicijo na Google kot ccTLDji?

Prav vsi smo se (morda se nekateri še vedno) spraševali ali bodo nove domenske končnice (gTLD) slabše kotirale na Googlu ali je njihov SEO slabši?
In s tem je tudi povezano vprašanje zakaj naj sploh registriram takšno domeno, če so pa .com, .net, .si…boljše. Pa so res?

Prav za prav vas lahko takoj pomirimo, da gTLD končnice niso prav nič drugače (slabše ali boljše) obravnavane kot ccTLDji, ki smo jih vsi navajeni.

Torej, če boste imeli napr. domeno imedomenexyz.si ali imedomene.xyz ne bo ne ena ne druga slabša ali boljša.
Zaenkrat še vedno največ štejejo povezave (kar se tiče SEO optimizacije) in optimizacija kode spletne strani. Zakaj zaenkrat? Pojavile so se namreč govorice, da bo Google začel t.i. naravne linke označevati kot spam (pričakujemo, da do tega ne bo prišlo vsaj še kakšno leto, če sploh. Če pa do tega pride, pa bodo pod udarom prav vse končnice in ne samo določene).

Ker so gTLDji nove, čisto sveže domene si poglejmo kaj lahko storimo, da pridobimo hitreje višjo pozicijo (kar velja prav za vsako novo domeno, neglede na končnico):

  1. Če imate napr. podjetje, ki se ukvarja s čevlji je smotrno, da razmislite o registraciji .shoes. Zakaj?
    Google namreč odebeli ključne besede, če jih oseba išče.
    Napr. da imate mojtopshoes.com in mojtop.shoes ter oseba poišče .shoes, se bo vaša druga domena  v celoti odebelila.
    Ključne besede so toraj pomembne.
    Vendar so pomembne tako v ccTLD domeni, poddomeni kot tudi gTLD domeni.

    Screen Shot 2015-03-27 at 11.46.44Screen Shot 2015-03-27 at 11.55.38Screen Shot 2015-03-27 at 13.11.55

  2. Vaša nova domena je čista, nima zgodovine, kar je dobra stvar, saj domena tako ali drugače ni povezana s kršitvami.
    Če boste tako nanjo vezali relavantno in resnično vsebino ter kontakt, bo vaš SEO hitrejši.

Opaziti je kar veliko strani z novimi domenami.
Zelo dobro so se prijele domene guru, coffee, club, xyz, diamonds, shoes, berlin, london…

Kako je najbolje preseliti celo stran na gTLD, da boste ohranili dober SEO?

  • Uporabite 301 rederect.
    Primeri:
    301 Preusmeritev strani A na stran B
    Preusmeri stran iz strani A na enako stran na nastrani B
    Preusmeri vse domene na eno domeno
    ne-www preusmerite na www
  • Posodobite linke vaše strani na novo domeno
  • Ne pozabite pisati in posodabljati vsebin, naj se na vaši strani dogaja.

Kljub vsemu temu, pa ne pozabite na oglaševanje, več bo klikov na vašo spletno stran (vendar morajo biti oglasi povezani z vašo stranjo in za osebo, ki klikne na vaš oglas mora biti stran relavantna in povezana s stvarjo, ki ste jo oglaševali) bolj bo pomembna za Google. SEO in oglaševanje namreč hodita z roko v roki.

Povzetek: gTLDji niso prav nič slabši od ccTLDjev. Ali bodo dobri ali slabi je odvisno od vas.

Viri in študije, ki jih priporočamo za vaš SEO:

ccTLD-ji; Domenske končnice držav

Kaj je ccTLD? ccTLD

ccTLD ali Country code top-level domain so domene, ki jih uporabljajo (ali so rezervirane) za posamezne države.
Vse te domene so dvočrkovne.
IANA (Internet Assigned Numbers Authority) je pristojna za določitev ustreznega skrbnika vsake ccTLD domene.

Kdo je skrbnik .SI vrhnje domene?

Za našo vrhnjo .SI domeno je uradni skrbnik Arnes (Register.si), ki je s tem odgovoren za administracijo, nadzor, upravljanje in pogoje naše domene.
Arnes upravlja tudi vrhnje DNS strežnike za .si domeno.
Vsak skrbnik pa se tudi sam odloči ali bo domena dostopna prostemu trgu ali samo državljanom določene države.

ccTLDji držav
(Odebeljene domene, vam ponujamo tudi pri nas)

.AC = Otok Ascension (Ascension Island)
.AD = Andora (Andorra)
.AE = Združeni Arabski Emirati (United Arab Emirates)
.AF = Afganistan (Afghanistan)
.AG = Otoka Antigva in Barbuda (Antigua and Barbuda)
.AI = Angvila (Anguilla)
.AL = Albanija (Albania)
.AM = Armenija (Armenia)
.AN = Nizozemski Antili (Netherlands Antilles)
.AO = Angola (Angola)
.AQ = Antarktika (Antarctica)
.AR = Argentina (Argentina)
.AS = Ameriška Samoa (American Samoa)
.AT = Avstrija (Austria)
.AU = Avstralija (Australia)
.AW = Aruba (Aruba)
.AX = Alandski otoki (Aland Islands)
.AZ = Azerbajdžan (Azerbaijan)

.BA = Bosna in Hercegovina (Bosnia and Herzegovina)
.BB = Barbados (Barbados)
.BD = Bangladeš (Bangladesh)
.BE = Belgija (Belgium)
.BF = Burkina Faso (Burkina Faso)
.BG = Bulgarija (Bulgaria)
.BH = Bahrajn (Bahrain)
.BI = Burundi (Burundi)
.BJ = Republika Benin (Benin)
.BL = Sveti Bartolomej (Saint Barthelemy)
.BM = Bermudi (Bermuda)
.BN = Sultanat Brunej (Negara Brunei Darussalam)
.BO = Bolivija (Bolivia)
.BR = Brazilija (Brazil)
.BS = Bahami (Bahamas)
.BT = Kraljevina Butan (Bhutan)
.BV = Bouvetov otok (Bouvet Island)
.BW = Bocvana (Botswana)
.BY = Belorusija (Belarus)
.BZ = Belize (Belize)

.CA = Kanada (Canada)
.CC = Kokosovi otoki (Cocos Keeling Islands)
.CD = Demokratična Republika Kongo (The Democratic Republic of the Congo)
.CF = Centralnoafriška Republika (Central African Republic)
.CG = Republika Kongo (Congo)
.CH = Švica (Switzerland)
.CI = Slonokoščena obala (Cote d’Ivoire)
.CK = Cookovi otoki (Cook Islands)
.CL = Čile (Chile)
.CM = Republika Kamerun (Cameroon)
.CN = Ljudska republika Kitajska (China)
.CO = Kolumbija (Colombia)
.CR = Kostarika (Costa Rica)
.CU = Kuba (Cuba)
.CV = Zelenortski otoki (Cape Verde)
.CX = Božični otok (Christmas Island)
.CY = Ciper (Cyprus)
.CZ = Češka republika (Czech Republic)

.DE = Nemčija (Germany)
.DJ = Džibuti (Djibouti)
.DK = Danska (Denmark)
.DM = Dominika (Dominica)
.DO = Dominikanska republika (Dominican Republic)
.DZ = Alžirija (Algeria)

.EC = Ekvador (Ecuador)
.EE = Estonija (Estonia)
.EG = Egipt (Egypt)
.EH = Zahodna Sahara (Western Sahara)
.ER = Eritreja (Eritrea)
.ES = Španija (Spain)
.ET = Etiopija (Ethiopia)
.EU = Evropska Unija (European Union)

.FI = Finska (Finland)
.FJ = Fidži (Fiji)
.FK = Falklandski otoki ali tudi Malvinski otoki (Falkland Islands (Malvinas))
.FM = Mikronezija (Federated States of Micronesia)
.FO = Ferski otoki (Faroe Islands)
.FR = Francija (France)

.GA = Gabonska republika (Gabon)
.GB = Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (United Kingdom)
.GD = Grenada (Grenada)
.GE = Gruzija (Georgia)
.GF = Francoska Gvajana (French Guiana)
.GG = Guernsey (Bailiwick of Guernsey)
.GH = Gana (Ghana)
.GI = Gibraltar (Gibraltar)
.GL = Grenlandija (Greenland)
.GM = Republika Gambija (Gambia)
.GN = Gvineja (Guinea)
.GP = Gvadelup (Guadeloupe)
.GQ = Ekvatorialna Gvineja (Equatorial Guinea)
.GR = Grčija (Greece)
.GS = Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands)
.GT = Republika Gvatemala (Guatemala)
.GU = Zveza Guam (Guam)
.GW = Gvineja Bissau (Guinea-Bissau)
.GY = Gvajana (Guyana)

.HK = Hong Kong (Hong Kong)
.HM = Otok Heard in otočje McDonald (Heard Island and McDonald Islands)
.HN = Honduras (Honduras)
.HR = Hrvaška (Croatia)
.HT = Haiti (Haiti)
.HU = Madžarska (Hungary)

.ID = Indonezija (Indonesia)
.IE = Irska (Ireland)
.IL = Izrael (Israel)
.IM = Otok Man (Isle of Man)
.IN = Indija (India)
.IO = Britansko ozemlje v Indijskem oceanu (British Indian Ocean Territory)
.IQ = Irak (Iraq)
.IR = Iran ( Islamic Republic of Iran)
.IS = Islandija (Iceland)
.IT = Italija (Italy)

.JE = Bailiwick of Jersey (Jersey)
.JM = Jamajka
.JO = Jordanija (Jordan)
.JP = Japonska (Japan)

.KE = Kenija (Kenya)
.KG = Kirgiška republika (Kyrgyzstan)
.KH = Kambodža
.KI = Kiribati (Kiribati)
.KM = Zveza Komori (Comoros)
.KN = Saint Kitts in Nevis (Saint Kitts and Nevis)
.KP = Severna Koreja ( Democratic People’s Republic of Korea)
.KR = Južna Koreja (Republic of Korea)
.KW = Kuvajt (Kuwait)
.KY = Kajmanski otoki (Cayman Islands)
.KZ = Kazahstan (Kazakhstan)

.LA = Laoška ljudska demokratična republika (Lao People’s Democratic Republic)
.LB = Libanon (Lebanon)
.LC = Sveta Lucija (Saint Lucia)
.LI = Kneževina Lihtenštajn (Liechtenstein)
.LK = Šrilanka (Sri Lanka)
.LR = Liberija (Liberia)
.LS = Kraljevina Lesoto (Lesotho)
.LT = Litva (Lithuania)
.LU = Luksemburg (Luxembourg)
.LV = Latvija (Latvia)
.LY = Libija (Libyan Arab Jamahiriya)

.MA = Maroko (Morocco)
.MC = Monako (Morocco)
.MD = Moldova (Moldova)
.ME = Črna Gora (Montenegro)
.MF = Otok Sveti Martin (Saint Martin)
.MG = Madagaskar (Madagascar)
.MH = Marshallovi otoki (Marshall Islands)
.MK = Makedonija (Macedonia)
.ML = Mali (Mali)
.MM = Mjanmar (Myanmar)
.MN = Mongolija (Mongolia)
.MO = Macao (Macao)
.MP = Severni Marianski otoki (Northern Mariana Islands)
.MQ = Martinik (Martinique)
.MR = Mavretanija (Mauritania)
.MS = Montserrat (Montserrat)
.MT = Malta (Malta)
.MU = Mauritius (Mauritius)
.MV = Maldivi (Maldives)
.MW = Malavi (Malawi)
.MX = Mehika (Mexico)
.MY = Malezija (Malaysia)
.MZ = Mozambik (Mozambique)

.NA = Nambija (Namibia)
.NC = Nova Kaledonija (New Caledonia)
.NE = Niger (Niger)
.NF = Norfolški otoki (Norfolk Island)
.NG = Nigerija (Nigeria)
.NI = Nikaragva (Nicaragua)
.NL = Nizozemska (Netherlands)
.NO = Norveška (Norway)
.NP = Nepal (Nepal)
.NR = Nauru (Nauru)
.NU = Niue (Niue)
.NZ = Nova Zelandija (New Zealand)

.OM = Oman (Oman)

.PA = Panama (Panama)
.PE = Peru (Peru)
.PF = Francoska Polinezija (French Polynesia)
.PG = Papua Nova Gvineja (Papua New Guinea)
.PH = Filipini (Philippines)
.PK = Pakistan (Pakistan)
.PL = Poljska (Poland)
.PM = Saint Pierre in Miquelon (Saint Pierre and Miquelon)
.PN = Pitcairnovi otoki (Pitcairn)
.PR = Puerto Rico (Puerto Rico)
.PS = Okupirano Palestinsko ozemlje aka. Zahodni breg (Occupied Palestinian Territory)
.PT = Portugalska (Portugal)
.PW = Palau (Palau)
.PY = Paragvaj (Paraguay)

.QA = Katar (Qatar)

.RE = Reunion (Reunion)
.RO = Romunija (Romania)
.RS = Srbija (Serbia)
.RU = Rusija (Russian Federation)
.RW = Ruanda (Rwanda)

.SA = Saudova Arabija (Saudi Arabia)
.SB = Salomonovi otoki (Solomon Islands)
.SC = Sejšeli (Seychelles)
.SD = Sudan (Sudan)
.SE = Švedska (Sweden)
.SG = Singapur (Singapore)
.SH = Sveta Helena (Saint Helena)
.SI = Slovenija (Slovenia)
.SJ = Svalbard in Jan Mayen (Svalbard and Jan Mayen)
.SK = Slovaška (Slovakia)
.SL = Sierra Leone (Sierra Leone)
.SM = San Marino (San Marino)
.SN = Senegal (Senegal)
.SO = Somalija (Somalia)
.SR = Republika Surinam (Suriname)
.ST = Sao Tome in Principe (Sao Tome and Principe)
.SU = Sovjetska Zveza (Soviet Union) – ni več v uporabi
.SV = Salvador (El Salvador)
.SY = Sirija (Syrian Arab Republic)
.SZ = Švica (Swaziland)
.SX = Otok Sveti Martin (Sint Maarten) – za Nizozemski del otoka

.TC = Otoki Turks in Caicos (Turks and Caicos Islands)
.TD = Čad (Chad)
.TF = Francoske južne in antarktične dežele (French Southern Territories)
.TG = Togo (Togo)
.TH = Tajska (Thailand)
.TJ = Tadžikistan (Tajikistan)
.TK = Tokelau (Tokelau)
.TL = Vzhodni Timor (Timor-Leste)
.TM = Turkmenistan (Turkmenistan)
.TN = Tunizija (Tunisia)
.TO = Tonga (Tonga)
.TP = Portugalski Timor (Portuguese Timor) – ni več v uporabi
.TR = Turčija (Turkey)
.TT = Trinidad in Tobago (Trinidad and Tobago)
.TV = Tuvalu (Tuvalu)
.TW = Tajvan (Taiwan)
.TZ = Tanzanija (Tanzania)

.UA = Ukrajina (Ukraine)
.UG = Uganda (Uganda)
.UK = Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (United Kingdom)
.UM = Manjši zunaj ležeči otoki Združenih Držav Amerike (United States Minor Outlying Islands)
.US = Združene Države Amerije (United States)
.UY = Urugvaj (Uruguay)
.UZ = Uzbekistan (Uzbekistan)

.VA = Vatikanska mestna država, Sveti sedež aka. Vatikan (Holy See (Vatican City State))
.VC = Sveti Vincent in Grenadini (Saint Vincent and the Grenadines)
.VE = Venezuela (Venezuela)
.VG = Britanski Deviški Otoki (British Virgin Islands)
.VI = Deviški Otoki Združenih Držav Amerike (US Virgin Islands)
.VN = Vietnam (Viet Nam)
.VU = Vanuatu (Vanuatu)

.WF = Wallis in Futuna (Wallis and Futuna)
.WS = Samoa (Samoa)

.YE = Jemen (Yemen)
.YT = Mayotte (Mayotte)
.YU = Jugoslavija (Yugoslavia) – ni več v uporabi

.ZA = Republika Južna Afrika (South Africa)
.ZM = Zambija (Zambia)
.ZW = Zimbabve (Zimbabwe)