Povzetek poročila prijavne točke Spletno oko za leto 2018
Kdo je (so) prijavna točka Spletno oko?
Gre za prijavno točko, ki uporabnikom spleta omogoča anonimno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu ali/in prijavo sovražnega govora.
S takšnimi prijavami, ozaveščanjem in omejevanjem gradiv s spolnimi zlorabami otrok in sovražnega govora na spletu si prizadevajo za varnejšo uporabo interneta. Prav s tem namenom so se tudi povezali s slovensko policijo in mednarodno organizacijo INHOPE.
POSNETKI SPOLNIH ZLORAB OTROK NA INTERNETU
Kako poteka prijava?
Kaj spada pod posnetke spolnih zlorab otrok?
- Če gre za gradivo, ki prikazuje otroka (osebo mlajšo od 18 let), ki nedvoumno sodeluje v spolnem dejanju oz. prikazuje osebo, za katero se zdi, da je otrok.
- Če gre za realistične podobe neobstoječega otroka v nedvoumnem spolnem dejanju.
Vsaka spolna aktivnost, ki vključuje otroka, je zloraba, saj le-ti (legalno) nismo sposobni (zmožni) sporazumno in prostovoljno sodelovati pri spolnih dejanjih.
Kako lahko otrok postane žrtev?
Največkrat gre za osebo, ki jo otrok prizna (nekdo v družini, sorodnik, prijatelj…) in se jo boji razkriti, zato takšne zlorabe po večini ostanejo neodkrite.
V zadnjem času se izjemno pogosto pojavlja t.i. seksting – ko seksualne in eksplicitne fotografije ali posnetke posname žrtev sama, te deli z osebo (ki naj bi ji zaupala), ta oseba pa žrtev na podlagi teh fotografij ali posnetkov kasneje izsiljuje.
Storilec žrtev najpogosteje najde preko klepetalnic ali družbenih omrežij, kjer lahko žrtev kontaktira in se ji predstavi v prikupni, prijateljski luči.
Kaj lahko storimo?
- Najprej mladostnika pomirite in mu povejte, da mu boste pomagali, ga ščitili in da boste skupaj rešili situacijo v kateri ni sam. Mladostnik naj ve kaj se bo dogajalo, stvari mu ne skrivajte!
- Probajte obdržati čim več dokaznega gradiva (z zaslonskimi slikami). Mladostnik naj vam poizkuša povedati kako je prišlo do te situacije.
- Zlorabo prijavite policije ter prijavni točki Spletno oko. V kolikor ne gre za vašega otroka, obvestite o dogodku starše, svetovalno službo v šoli (če ste to odkrili tam).
- Poizkušajte posnetek / slike odstraniti iz spleta – najdite kje se posnetek nahaja in zahtevajte od administratorjev njihovo odstranitev, obvestite jih, da gre za mladoletno osebo, ki sama tega posnetka ni objavila, prav tako pa nikomur ni dala dovoljenja za objavo.
- Prenehajte komunicirati s storilcem.
- Shranite vse pomembnejše podatke o storilcu, v kolikor so se te pokazali tekom pogovora.
- Mladostnik, v kolikor ne veš na koga bi se obrnil, lahko vedno pokličeš TOM telefon (116 111), kjer ti bodo znali svetovati.
Več nasvetov najdete tudi v e-knjigi E-zlorabe otrok in mladostnikov (.pdf)
Leto 2018 v številkah
Statistika ICCAM
Podatki so bili zbrani preko sistema ICCAM in objavljeni v letnem poročilu INHOPE.
- V primerjavi z letom 2017 je bilo leta 2018 kar 80% več prijav posnetkov spolnih zlorab otrok preko sistema ICCAM. Tako je bilo leta 2018 prijavljenih kar 155.240 posnetkov.
- Kar 337.588 domnevnih posnetkov povezanih s spolnimi zlorabami otrok je bilo procesiranih preko ICCAM, kar je 30% več kot v letu 2017.
- 223.999 slik in video posnetkov je bilo ocenjenih kot nelegalnih.
- 58% jih je bilo odstranjenih iz spleta v manj kot 3 dneh.
- 91% vpletenih otrok je bilo mlajših od 13 let.
- 80% žrtev je bilo ženskega spola.
SOVRAŽNI GOVOR
Kaj je sovražni govor?
Sovražni govor je izražanje mnenja in idej, kar je po svoji naravi diskriminantno – ksenofobično, rasistično, homofobično…Prav tako pod sovražni govor štejemo naperjenost proti različnim etičnim, narodnim, verskim, spolnim…manjšinam.
Sovražni govor torej temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni, ker pripadajo določeni skupini zaradi posamezne osebne okoliščine (vera, rasa, spol, jezik, izobrazba, invalidnost, narodnost, družbeni položaj…).
Leto 2018 v številkah
V letu 2018 so na prijavni točki Spletno oko prejeli 591 prijav sovražnega govora, od tega jih je bili 35 domnevno nezakonitih, od tega so podali 21 kazenskih ovadb.
Največ domnevno nezakonitega sovražnega govora glede na žrtev;
28% ksenofobija, 23% pripadniki islamske veroizpovedi, 14% prebežniki, 14% politično ozadje, 9% homofobija, 6% antisemitizem, 3% rasizem in 3% pripadniki drugih regij.
