Obvladovanje stresa na delovnem mestu in kako lahko kot podjetje vplivamo na dobro klimo med našimi zaposlenimi

OBVLADOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU

S stresom na delovnem mestu smo se srečali že prav vsi, neglede na naš položaj v podjetju. 
Kako se nanj odzovemo (nas stres spodbuja/ motivira ali nas bremeni?) ter kako ga obvladujemo je seveda odvisno od vsakega posameznika, zavedati pa se moramo da so takšni ali drugačni pritiski v okolju kjer delamo vedno prisotni. 

Najpogostejši vzroki, ki povzročajo negativni stres na delovnem mestu so:

• Delovna / količinska preobremenitev
  (preveč nalog naenkrat, premalo časa…)
• Pomankanje za osebni / prosti čas
  (premalo časa za dopust, veliko nadur, veliko izmeničnega ali prekomerno nočnega dela…)
• Medsebojni odnosi
  (nimamo podpore, veliko neskladij, deljenje v skupine…)
• Konflikti vlog
  (nejasno razdeljene vloge naloge in s tem dolžnosti ter pravice)
• Prekomerni pritiski
  (pretirane zahteve, premalo znanja zaradi pomanjkanja izobraževanja)

Najpogostejše posledice dolgotrajnega stresa:

• Srčno žilna obolenja
• Motnje menstrualnega ciklusa
• Razdraženo črevesje
• Depresija
• Panični napadi 
• Anksioznost
• Burn out (izgorelost)
• Motnje spanja
• Slaba / negativna samopodoba
• Zmanjšana produktivnost

Kako najbolje obvladovati stres na delovnem mestu kot posameznik?

Potrebno je ločevati ali se stres pojavi zaradi službe ali smo v službi razdražljivi zaradi stresa doma (medsebojni odnosi s partnerjem, družino…) oz. ali gre tudi samo za enkratno slabo počutje. 
Pri stresu je torej pomembno ugotoviti njegov izvor. 
Enkratni, kratkotrajni stresorji so v našem vsakdanu običajni. Na primer ob smrti nekoga, ki nam je blizu, se bomo soočali z več mesečnim, včasih tudi letnim stresom. Ko se počasi opomoremo od tragičnega dogodka, se tudi stres zmanjša in naše telo in psihično počutje, preideta v normalno stanje. Enkratni stresni dogodki se razlikujejo od kroničnega stresa, ta je tisti, ki vodi v fizična in psihična obolenja, če se ga ne lotimo pravočasno. Na žalost smo lahko dolga leta v stresnem okolju (delovno mesto, družinske razmere) in niti več ne zaznamo, da smo pod stresom. 

Telo in misli nam pošiljajo subtilne signale, ki nas opozarjajo na stres. Na primer, v nedeljo ne moremo spati, ker nas v ponedeljek čaka služba. Ali pa čutimo razdražen želodec, upira se nam zaštartati dan. Fizični indikator, da je naše telo pod stresom, je tudi, da se zjutraj zbudimo neprespani, kljub dovolj spanja. To je indikator, da naš kortizol (to je tako imenovani hormon stresa) ne deluje pravilno. Zjutraj kortizol naraste, kar povzroči v našem telesu, da se zbudimo in se počutimo energično, medtem ko zvečer kortizol pade, kar pomeni, da začenjamo čutit zaspanost, naše telo je pripravljeno na počitek. Če se vam dogaja, da začutite, da vas zvečer preplavi sunek energije, to je lahko indikator, da ima vaš kortizol nepravilni ritem.

V kolikor ste ocenili, da na vas slabo vpliva delo, delovno okolje in se vam pojavijo že blagi kazalci stresa, ukrepajte:

• Primerno izrazite in pokažite svoja čustva z umirjenim pogovorom
  Najbolje s tistim za katerega ste precenili, da se vam stres pojavlja (naj si bo to vaš sodelavec v pisarni, podrejeni ali nadrejeni). 
  Zavedajte se, da izražanje naših občutkov ni lahko. Še posebej pri osebi, ki nam ni blizu ali pa se z njo ne razumete. Tukaj si lahko pomagate tako, da se prej na pogovor pripravite. Pogovorite se s prijateljem in mu ubesedite, kaj želite izraziti, naj vam prijatelj pomaga pri izbiri učinkovitih besed. Ali pa napišite email in ga ne pošljite. Naslednji dan, ga še enkrat preberite, popravite dele, s katerimi niste zadovoljni in nato napisano povejte ali pošljite osebi. Karkoli vam je v tistem trenutku lažje. 
• Ne odpovejte se odmoru
  Odmor naj bo tudi če ga boste preživeli v pisarni. V miru pojejte kosilo, se sprehodite, preberite kakšen članek…
• Hitite počasi 
  Kadar hitimo se zgodi največ napak, povejte, koliko časa potrebujete za vašo nalogo (in se držite postavljenega roka). 
• Delo naj ostane v službi 
  (v kolikor je možno dela ne nosite domov prepogosto). 
• Beseda ne ni nič slabega 
  Kadar imate polno dela, povejte, da ne morete prevzeti dodatne naloge ali da bo za njeno izvedbo potrebno počakati. Seveda zadevo argumentirajte zakaj. 
• Nihče in nič ni popolno, tudi delo ne 
  Tukaj gre za dve stvari, nobeno delo, delodajalec, sodelavec ne bo in ni popoln in od njega ne moremo zahtevati popolnosti (da nam bo čisto povšeči), popolnosti prav tako ne moremo zahtevati od sebe, da bomo naredili vse popolno.
• Ne dovolite, da se nekdo brez potrebe in razloga razburja nad vami
  Med samim konfliktom pogosto nismo slišani, še posebej če je druga stran močno razburjena. Če ugotovite, da postavitev meje »Ne želim, da se dereš na mene, mi lahko prosim poveš kaj te teži v mirnem tonu« ne deluje. Počakajte, da se stvar poleže in čez nekaj ur ali naslednji dan osebi še enkrat povejte, zakaj vam njeno razburjenje ni v redu in ga vprašajte kaj lahko v prihodnje naredita skupaj, da se temu izogneta. 
• Prosite za pomoč 
  (pri izvajanju naloge, pri razumevanju…)
• Sprašujte 
  Samo tako boste vedeli kaj točno se zahteva in želi od vas. 
• Izobražujte se 
  Izobraževanja pripomorejo k boljšemu razumevanju vašega dela, teme, nalog in s tem hitrejšemu reševanju z manj napakami. 
• Spoštujte ostale 
  (sodelavce, podrejene in nadrejene) in spoštovanje zahtevajte nazaj
• Bodite odkriti/pristni
• Ne prelagajte vaše odgovornosti na druge 
  (s tem se negativno zapišete in tako bodo tudi z vami ravnali), vendar jo sprejmite (tako nagrade kot posledice).
• Naučite se upravljati svoja čustva

Tako kot vsak odnos, tudi delavno mesto zahteva postavljanje meje. 
Ljudje pogosto ne postavljajo mej, ker se bojijo posledic. Je tako tudi pri vas? 

O postavljanju mej je veliko napisanega. Zagotovo pa to ni lahka naloga. Ko se učimo postavljanja mej in izražanja naših resničnih mnenj, štejejo že male zmage. Pogosto s postavljanjem mej ne začnemo pri najtežjem orehu, ampak jih začnemo testirati na »bolj varnem« področju. Recimo, sodelavcu rečemo, da danes ne želimo z njim na kosilo. Prej smo se bali, da nas ne bo več povabil na kosilo, zato smo preslišali svoj občutek sitosti in smo vseeno odšli z njim na kosilo, da ga ne bi prizadeli. S časom bodo »mali« ne-ji, prerastli v večje ne-je. Postavljanje mej je veščina, ki se jo uči postopoma. 

KAKO LAHKO KOT PODJETJE VPLIVAMO NA DOBRO KLIMO MED NAŠIMI ZAPOSLENIMI 

Kaj lahko storimo kot podjetje za naše boljše počutje in za boljše počutje naših zaposlenih?

Stres vpliva tudi na podjetje oz. organizacijo

Stres in njegove posledice ne vplivajo izključno na nas, kot posameznika, temveč vplivajo na celotno klimo med zaposlenimi in posledično na celotno podjetje. 
Zmanjša se produktivnost, prijaznost in posledično je storjenih več napak na vseh nivojih. Ker so zaposleni nezadovoljni in se soočajo s posledicami stresa je posledično tudi več bolniških, kar dodatno bremeni ostale zaposlene, kot tudi podjetje. 
Zmanjša se pripadnost podjetju, inovativnost in volja do pripadnosti, poveča se zamujanje na delo, odhajanje iz službe je predčasno, zmanjša se spoštovanje in prijaznost do naročnikov. Vse to seveda vpliva ne samo na klimo v podjetju marveč tudi na finančno plat. 

Prvi znaki stresa pri naših sodelavcih, zaposlenih:

• Pomanjkanje motivacije
• Razdražljivost
• Konstantna utrujenost
• Napadalnost
• Bolj pogosti glavoboli
• Povečanje napak pri enostavnejših zahtevkih
• Apatičnost 

1. Ukrepi na nivoju podjetja

Stres se ne pojavlja samo na določenih delovnih mestih ali samo v določenih podjetjih, stres se pojavlja povsod, kako močan je, v kakšnem obsegu in kaj smo zato naredili pa smo odgovorni na nivoju podjetja. 

Stres je del vsakega življenja, čeprav stres najpogosteje povezujemo z neprijetnimi dogodki, se moremo zavedati, da je stres povezan tudi s pozitivnimi izidi. 
Na primer, poroko, selitvijo, napredovanjem na delavnem mestu, ki smo si ga tako želeli. Stres nas lahko motivira ali pa nas preplavi in ohromi. 

Pri podjetjih je pomembno, da so v stiku s svojimi zaposlenimi in vedno strmijo proti zmanjšanju negativnega stresa in vzdrževanju prijetnega, motivacijskega stresa. 
Zavedati se moramo, da stresa ne bomo popolnoma odpravili, lahko pa našim zaposlenim pomagamo, da ga občutijo manj oz. da ga skupaj znamo zmanjševati, kajti konec koncev stres vpliva ne samo na naš ugled vendar tudi finančno na naše poslovanje. 

Posvetimo se preprečevanju vzrokov stresa, postavimo preventivne ukrepe, saj je to mnogo lažje kot gasiti ogenj ko že enkrat gori. 

Kaj torej lahko storimo kot podjetje:

• Preprečimo fizične stresorje
  (hrup, smrad, tema…)
• Poskrbimo za izobraževanja in usposabljanja
• Poskrbimo za različne timske aktivnosti kot tudi na zabaven način tekmovanje med zaposlenimi 
• Poskrbimo za opremo, ki jo zaposleni potrebuje za delo
• Spodbujajmo zdrav življenjski slog
• Poskrbimo za prijetno delovno okolje, v kolikor je možno je lahko zaposleni v službi v copatah, sproščenih oblačilih…
• Bodimo živalim prijazno podjetje. Vemo, da živali zmanjšujejo stres ter presekajo vsakdanjo rutino v službi. 
• Bodimo družini prijazno podjetje. Zakaj ne bi dali svojemu zaposlenemu prosti dan za rojstni dan otrok? Dedek Mraz – tudi pri nas! Obisk otrok, da vas tudi oni spoznajo in vidijo kje starš dela… 
• Identificirajte skupine, ki so lahko posebej ogrožene in preprečujte izvajanje pritiskov (takšnih in drugačnih) na njih.
• Poskrbite za redna plačila
• Poskrbite, da je delo med vikendi in prazniki redko, napovedano in v naprej dogovorjeno.
• Da ne pošiljamo (ali le redkokdaj) emailov ko je konec delavnih ur.
• Če vidimo, da je zaposleni pod stresom, mu omogoči izobraževanje o asertivnosti, o obvladovanju stresa na delavnem mestu.

2. Ukrepi na nivoju nadrejenih

Vodje morajo poznati in se izobraževati kako stres vpliva na ljudi, kako ga prepoznati in preprečevati. 

Kaj lahko storimo kot vodja, da se bodo naši zaposleni bolje počutili?
Vse navedeno ne pomeni, da zaposleni ne bodo vedeli kdo je »tukaj šef«, z izvajanjem zapisanega vas lahko samo še bolj spoštujejo. 

• Bodite šef, ki podpira svoje zaposlene
  (stranka namreč nima vedno prav)
• Rešujte krizne situacije s skupnimi močmi
• Ne bodite maščevalni in zamerljivi
• Poslušajte in se pogovarjajte
• Postavite jasna navodila za delo
• Spoštujte vse enako
• Spodbujajte svoje zaposlene
• Bodite dostopni
• Organizirajte delo tako, da čim bolj zmanjšate pojav in razvoj stresa
• Ne prenašajte svoje odgovornosti, zamud na svoje zaposlene
• V kolikor ste storili napako se opravičite
• Jasno povejte kaj pričakujete od zaposlenih
• Povejte, da se v konfliktnih situacijah ne dviguje glasu ter da se konflikte rešuje mirno, vsi naj se tega držijo
• Pustite, da lahko vsak izrazi svoje mnenje, v kolikor gre za skupinsko delo oz. vprašanja. Zaposleni, ki sodelujejo pri nekaterih odločanjih, spremembe lažje sprejmejo in jih zagovarjajo, s tem pa krepijo pripadnost. 
• Postavljajte realne cilje
• Ščitite meje tistih, ki jih sami ne zmorejo. Namreč nekateri se bolje odzivajo na situacije in same odnose v podjetju, drugi se hitreje »utrudijo« in izgorijo. 
• Bodite pristni. Bodi to kar si tudi kot šef
  (avtentičen, odkrit, pokaži čustva).

Vsak delodajalec si želi motiviranih zaposlenih, ki dobro opravljajo svoje delo, prav zato so vzdušje v podjetju, med zaposlenimi in organizacijska kultura pomembni dejavniki za zavzetega zaposlenega. 

Kljub vsemu napisanem in kljub temu, da boste izvajali pozitivne ukrepe proti stresu, pa se bo še vedno zgodilo, da bo del zaposlenih izgorel (namreč tudi tisti pozitivni, motivirani izgorevajo, morda še hitreje). Pomembno je, da se bodo vaši zaposleni čutili dovolj spoštovane in varne, da vam bodo to zaupali, zaupali, ko ne zmorejo več oz. da se temu bližajo, vi pa jih boste pri tem podprli in jih pomagali pri preprekah in iskanju pomoči. 

Članek je napisan v sodelovanju z Evo Štajner.